Verjamem, da se je marsikdo spomnil na prelepo Balaševićevo pesem, ki mi je zelo blizu. Tudi na splošno mi Balaševićeve izpovedne pesmi vedno navdušijo in v moje srce prinesejo nek otožni spokoj. Ampak danes bom pisala o žalovanju, umiranju, izgorevanju, ki ga v mojem metaforičnem svetu predstavlja ... januar.
Sedaj, ko večina razmišlja o lepih plateh decembra in tudi tragičnosti, ki spremlja dogajanje tega veselega meseca, sem jaz z mislimi že v januarju. V vzdušju, ki me preveva, ko se lučke na drevescih ugasnejo in se vsi mačkasti vrnemo v turoben vsakdan, ki je poleg vsega ponavadi še plundrast.
Načrtujemo, kako bomo obdarovali naše ljubljene, kje se bomo zabavali za novo leto in kako bomo popestrili večere ob kuhanem vinu in lučkah. Polna zaleta in navdušenja obletavam predbožične stojnice in se čudim sama sebi - le kako me mora ves ta kič vsak december tako očarati? Pa vendar, počutim se naravnost evforično, nato pa v enem jutru vse umre in napoči januar.
Kot nalašč sledi dolg mrzel mesec žalovanja in spominov, načrtov in upanja. Žalovanje ob dolgih temnih popoldnevih, ko ni več vseh pomagal, ki bi nam lajšale samotne večere. In prav žalovanje je že po definiciji proces, ki je dolgotrajen, mučen in nujen, da obnovimo svoje ranjene duše. Moramo se umiriti in se zazreti vase, da ponovno odkrijemo tisto nekaj, kar nas navdušuje in nam daje elan. Pa vendar se januarja vse zdi tako daleč, pomlad je daleč, prazniki so daleč, vse je daleč. In mrzlo je, ne samo zunaj. Januar je prazen in tak mora biti, da se umiri ves kaos in vsa lažniva fasada odpade.
Da, jaz januarja izgorim v prah in nato čakam čebelice, ki me bodo oživele ter toplo sonce, ki me bo pobožalo, da bom zopet oživela ter s polno paro migala in garala do decembra. In tako se bo krog življenja nadaljeval. Še vedno pa sem vsako leto vesela, ko obrnem list na koledarju in napoči februar, ker jaz preprosto ... Ne volim januar.
Sedaj, ko večina razmišlja o lepih plateh decembra in tudi tragičnosti, ki spremlja dogajanje tega veselega meseca, sem jaz z mislimi že v januarju. V vzdušju, ki me preveva, ko se lučke na drevescih ugasnejo in se vsi mačkasti vrnemo v turoben vsakdan, ki je poleg vsega ponavadi še plundrast.
Načrtujemo, kako bomo obdarovali naše ljubljene, kje se bomo zabavali za novo leto in kako bomo popestrili večere ob kuhanem vinu in lučkah. Polna zaleta in navdušenja obletavam predbožične stojnice in se čudim sama sebi - le kako me mora ves ta kič vsak december tako očarati? Pa vendar, počutim se naravnost evforično, nato pa v enem jutru vse umre in napoči januar.
Kot nalašč sledi dolg mrzel mesec žalovanja in spominov, načrtov in upanja. Žalovanje ob dolgih temnih popoldnevih, ko ni več vseh pomagal, ki bi nam lajšale samotne večere. In prav žalovanje je že po definiciji proces, ki je dolgotrajen, mučen in nujen, da obnovimo svoje ranjene duše. Moramo se umiriti in se zazreti vase, da ponovno odkrijemo tisto nekaj, kar nas navdušuje in nam daje elan. Pa vendar se januarja vse zdi tako daleč, pomlad je daleč, prazniki so daleč, vse je daleč. In mrzlo je, ne samo zunaj. Januar je prazen in tak mora biti, da se umiri ves kaos in vsa lažniva fasada odpade.
Da, jaz januarja izgorim v prah in nato čakam čebelice, ki me bodo oživele ter toplo sonce, ki me bo pobožalo, da bom zopet oživela ter s polno paro migala in garala do decembra. In tako se bo krog življenja nadaljeval. Še vedno pa sem vsako leto vesela, ko obrnem list na koledarju in napoči februar, ker jaz preprosto ... Ne volim januar.
Powered by ScribeFire.
8 komentarji:
"Januar je prazen in tak mora biti, da se umiri ves kaos in vsa lažniva fasada odpade."
Brinova Jagoda, čudovito si ujela to, kar tudi sama mislim in kakor doživljam te med-in-po-praznične dni. Ni ja ne volim januar, na neki ludi način :)) ... Ampak, če sem iskrena, ne zaradi sebe, temveč zaradi pogleda na tiste revne, ugasle obraze, ki verjamejo (ali se jim vsaj zdi), da jim je čez noč izginilo vse dragoceno in radostno. Se pa toliko bolj veselim zaradi tistih, ki jim ravno januar povrne ljubi mir v dušo, saj končno spoznajo, da so bili v zraku le "čustveni mehurčki" in da vendarle niso tako zelo sami in ... Le tisto, kar ostane spokojno, tako sredi hrupa, kot sredi največjega miru, je resnično in vredno.
Naj bo december ravno prav spokojen in vesel in naj mu bo januar, kolikor se le da, podoben.
Mirno noč in jutro prešerno, ti želim,
Mai Li
Meni pa je januar všeč, ampak zaradi istih razlogov, kot tebi. Decembrska evforija in stres je pri kraju, denarnica malo tanjša - in spet smo v vsakdanu. Saj , če bi tale kičast blišč trajal še malo dlje, bi preprosto omagali.
Končno smemo umirjeno čakati narcise in tulipane in čebelice.
LP M.
Simona, me veseli, da v teh občutjih nisem sama. Hvala za lep komentar in želje. Lahko nočko...
M, Mogoče bom pa tudi jaz kdaj vzljubila to mirovanje, kdo ve. ;)
Sam spadam v večino - pričakovanje lepega, vzdušje, veselje na obrazih. V meni je še veliko otroka. Nevem zakaj bi bil januar tako turoben. To turobnost, ki jo ti doživljaš v smislu obdobje po novem letu, ko je vrhunec, jaz doživim za kratek čas v februarju, ko se pri nas doma podre božično drevesce takrat začutim "Ah spet vse po starem" Ampak, hej! Bližajo se zimske počitnice, bližajo se marčevski dnevi, ko se boš lahko nastavljala prvim sončnim žarkom ob poslušanju ptic. Nikar ne bodi tako črnogleda in ne glej preveč naprej. Sedaj je čas za uživanje, nikar ne skrbi, če ne moreš vsem kupiti daril, to ni bistvo povabi ga/jo na vročo čokolado ali mu napiši voščilnico s kakšno toplo mislijo.
Blaž, zelo spodbuden komentar. Hvala!
Pa v bistvu niti nisem črnogleda, samo pripravljam se na dolg mesec prvega leta. Ki mi niti najmanj ni všeč. ;)
Lep večer.
Ej BJ, živi za trenutek! Pojdi z Agapetosu na sprehod v snegu, uživaj v decembri, ker ga kar nekaj mesec ne boš spet vidla. Januar bo prišel kmalu, toda grem stavit, da boš našla stvar, ki ti bo narisala nasmeh na obraz tudi ob najtežjih trenutkih...
Prijeten večer...
Ja, Januar je pogorišče decemberskih ognjev!
Bolj so "divji" prazniki, večji je kup pepela.
bin
to je ena lepa pesem, sploh so njegove pesmi lepe.
lp
roxa
Objavite komentar