Moje ponovno rojstvo

Ravno v času, ko sem hotela napisati prispevek o tem, zakaj ne pišem več toliko informativnih in strokovnejših prispevkov zaradi povečane aktivnosti na drugih področjih, me je neki profesor ponovno navdušil za strokovnejšo tematiko ter posledično literaturo.

Študij je pač tak, da je vsaj meni odvzel kar precejšen del veselja do psihologije, izobraževanja in strokovne tematike, ki me sicer zelo zanima. Izkazalo se je, da sem bila močno odvisna od nemogočih profesorjev, ki pa so se letos povsem zamenjali in v meni zopet prebudili iskrico, ki me kliče k znanju, k študiranju in izobraževanju. Vse je poti so vodile v knjigarne, kjer sem zopet pustila kar zajeten kupček denarja in se že začela naslajati nad vsemi zanimivimi podatki in teorijami. In vesela sem, da je tako. Celo zelo pomembne lekcije sem se naučila – živim zase in ne za druge, odvisna sem od sebe, izboljšujem se lahko samo sama.

V knjigarni sem se spomnila, koliko stvari me zanima, pa jih še ne poznam dovolj dobro, spomnila sem se na svoje poklicne cilje in sposobnosti. Ne morete si predstavljati, kako zelo lepo je bilo hoditi med policami s strokovnimi knjigami in uživati v njih. Celo prejšnje leto sem nanje gledala z gnevom, ki so mi ga uspeli priučiti nekateri profesorji, danes pa jih kar požiram. Morda pa je bilo to zopet kratko obdobje, ko je stara Sara umrla in se je rodila prenovljena in izboljšana, najbrž sem tudi izgled bloga zamenjala zaradi ponovnega rojstva, kot že enkrat prej.

Sedaj zopet lahko rečem, da je moje življenje izpopolnjeno. Pijem dober čaj, jem kostanj in pišem blog, ki je morda ponoven začetek resnejših tematik, ki se jih bom z veseljem lotevala. Hvala profesorju, ki me je tako rekoč obudil od mrtvih! Srečna sem.
Avtor fotografije je Agapetos.