Izlet na Viševnik (2050 m)

Prekrasen dan je naju je tokrat zopet zvabil v objem gora. Odpravila sva se na 2050 metrov visoki Viševnik, prav v osrčje Triglavskega narodnega parka in Julijskih Alp.

Pot sva pričela pri vojašnici na Pokljuki, kjer so se vojaki ravno pripravljali na helikopterske vaje. Zaradi hladu sva kar hitro krenila na pot in se ob smučišču pričela vzpenjati.

Sama pot je izjemno slikovita in ne preveč naporna, ves čas naju je spremljal čudovit razgled na gozdnato Pokljuko, vrh tega pa še vojaški helikopter, ki naju je redno preletaval. Ruševje v drugem delu poti je nudilo prijetno zavetje pred vetrom in hladom ter fantastično pot naredilo še kanček bolj prijetno.

Na vrhu Viševnika se nama je odprl prekrasen pogled na Bohinjsko jezero, na Planino Konjščico ter okoliške vrhove. Tako sva imela pred sabo Mali Draški vrh (2132 m), Debeli vrh nad Lipanco (1962 m), Albanco (2004 m), Studorki preval (1892 m) in nenazadnje Triglav, ki je bil skoraj ves čas v oblakih, občasno pa se nama je prikazala Kredarica.

Prav zanimive letalske vaje so imele poleg vojakov tudi kavke. Nadvse zanimive ptice so nama pozirale in bile seveda deležne nekaj grižljajev sendviča. Planincu se zelo približajo in včasih celo jedo iz roke, prava popestritev že tako lepega izleta.

V dolino, na Rudno polje, sva se vrnila po drugi, nekoliko daljši poti pod Malim Draškim vrhom. Zelo slikovita pot je na nekaterih mestih varovana, srečanja z drugimi planinci pa utegnejo biti zelo zanimiva. Kmalu se nama je odprl pogled na dolino Krme. Na vsakem koraku sem bila deležna neverjetnih lekcij Narave, o tem kako majhni smo pravzaprav ljudje.

Pot sva nadaljevala po grebenu in kmalu prišla do prevala, pri katerem sva se začela spuščati na Rudno polje mimo Konjščice. Prijetna gozdna pot je zelo lepo urejena in nudi ves čas prijetno senco. Tako sva utrujena prišla nazaj do vojašnice in se zapodila na kosilo.
Opomba: Avtorja vseh fotografija sva Agapetos in moja malenkost.