Danes sem spet ustvarjala in med gnetenjem modelirne mase se mi je porodila zanimiva ideja. Oblikovanje mase, ustvarjanje uporabnih pa tudi manj uporabnih predmetov lahko prenesemo tudi na vsakdanje življenje in odnose, ki jih gojimo do bližnjih.
Kot se je večkrat izkazalo na Mladinskem centru, so ustvarjalne delavnice nadvse dobrodošla in koristna zadeva. Niso zgolj filter za izražanje težav in frustracij, niso le polnilo za preganjanje dolgčasa. S tem ko mladi ustvarjajo, iz brezobličnih mas izdelujejo angelčke, avtomobile, okraske in nakit dobijo občutek vrednosti. Iz nič so ustvarili nekaj. In ta nekaj je za mladino, ki nima pravega mesta pod soncem še kako pomemben. To pomeni, da so tudi drugod sposobni nekaj ustvariti. Iz enke so sposobni ustvariti boljšo oceno, iz sovraštva so sposobni ustvariti toleranten odnos in še bi lahko naštevala. Seveda potrebujejo oporo, vodenje do spoznanja, da so ustvarjalni lahko tudi v šoli in doma, tako v umetniških delavnicah, kot na področju medosebnih odnosov. Pisala sem že, da se otroci, ki prosti čas preživljajo na Mladinskem centru velikokrat (prevečkrat) oropani samospoštovanja in občutka lastne vrednosti. Kaj je torej bolj priročnega, kot ustvarjalno izražanje.
Bistvo ustvarjanja je, kot že rečeno, iz nič ustvariti nekaj. Iz moke, jajc in mleka ustvariti palačinke, iz gline ustvariti avto, iz praznega papirja čudovito sliko. Tega se niti ne zavedamo, niti mi ne, ki naj bi nam šlo v življenju dobro. Ne zavedamo se svojih potencialov in neverjetnih priložnosti za učenje. A ne učenje, kot ga poznamo iz šolskih klopi, pač pa učenje lekcij, ki nam bodo pomagale najti pravi pot skozi življenje. Ocena v redovalnici lahko postane popotnica do uresničitve sanj, potrdilo o opravljenem jezikovnem tečaju lahko postane vstopnica za delovno mesto. Kljub temu, da gre zgolj za nek papir. Če v njem vidimo modelirno maso naše prihodnosti, se zavedamo potenciala, ki ga ta papir nosi, lahko z njegovo pomočjo oblikujemo marsikaj.
Le zakaj ne bi bila deklica, ki vsak dan ustvarja čudovite kipce, sposobna ustvariti tudi čudovitih odnosov. Tišino premagati s klepetom, mirovanje zamenjati za aktivnost, opazovanje s pomočjo. Zakaj ne bi bil fant, ki se uči izdelovati maske, angele in igrače, sposoben tudi učenja matematike?
Otroci se vsakodnevno srečujejo z zavrnitvami, zaničevanjem, nesprejetostjo in neodobravanjem na različnih področjih. Na Centru pa ravno skozi umetniško izražanje dobivajo vsaj minimalni občutek vrednosti in pomembnosti. Samo še naučiti jih moramo, da lahko vso to energijo in moč uporabijo vedno in povsod, če le vidijo izzive življenja kot umetniški material in svoje sanje kot pripomočke za oblikovanje lepše prihodnosti.
0 komentarji:
Objavite komentar