Na svojem blogu vedno promoviram življenje oz. se vsaj trudim to početi. Trudim se argumentirati vse razloge, ki govorijo v prid humanosti in vedenju ter mišljenju, ki je ZA življenje, ga poveličuje.
Ukvarjam se s psihologijo in prostovoljnim delom, nekoč bom plačana za to, da ljudem pomagam na raznovrstne načine, da zaščitim njihovo blagostanje in dobrobit, jim pomagam osmisliti življenje. In prav za to sem se odločila spisati sestavek o življenju, ne zgolj človeškem.
OPOMBA: Na slikah je prikazano delo človeških rok. Tudi mi smo ljudje, ista vrsta, torej smo v resnici sposobni teh dejanj. Vsi!
Ne podpiram smrtne kazni, ne zagovarjam evtanazije, niti splava. Ne jem mesa, ne pobijam živali. Zgodovina nas je namreč že mnogokrat opozorila, kako zelo se lahko tako igranje s človeškim življenjem izrodi. Najprej želimo usmrtiti kriminalce, tiste ki si domnevno želijo smrti in nezaželene otroke. Kam naprej? Bomo pobijali nesposobne za delo, duševno motene, depresivne. Ljudje smo namreč v vsej svoji veličini, ki nam jo prinaša moč uma, tako ignorantski, da si skoraj ne zaslužimo oznake humani. Nismo humani, nikoli nismo bili. A upam, da nekoč bomo.
Zavedam se vseh argumentov, s katerimi zagovarjamo smrt in nehumanost, tudi sama sem bila takšna. A sem si priznala, da sem lahko drugačna, boljša, bolj človeška.
Zavedam se, da sistem in institucije ne funkcionirajo, zavedam se, da nismo popolna bitja, nikakor pa ne morem sprejeti obnašanja, kakršnemu sem priča dandanes. Vidim mladino, ki ne ve, kaj je to holokavst, vidim manekenke, ki nosijo krzno, ker je lepo on ne vedo, kako so živali trpele, srečujem ljudi, ki se požvižgajo na brezdomce, mlade ženske, ki niso niti toliko odgovorne, da bi pomislile, v kaj se spuščajo s svojim življenjskim slogom. In vidim tudi ljudi, ki vse zanikajo, si zatiskajo oči in skušajo v to prepričati množice.
Ne zavedamo se, da smo krhki v svojem umu, da se radi obračamo proti vetru, tja, kjer bomo profitirali mi, ne glede na posledice, ki jih bodo utrpeli drugi. Nekoga bomo ubili, kar trpi, samomor bomo storili iz samopomilovanja, splavili, ker nismo dovolj zreli in na smrt obsodili sočloveka. Meso bomo jedli, ker je dobro in nujno potrebno, krzno nosili, ker je lepo, v cirkus hodili, kar je zabaven, izvajali teste na živlaih, da bi pomagali sebi in drugim... Pa saj nismo ljudje, smo bogovi!
Prav zato si prizadevam k večjemu zavedanju med ljudmi. Zavedajmo se tega, da je naša veličin človeška narava, ne izkoriščajmo je! Zavedajmo se svoje dobrote in je ne zanemarjajmo! Zavedajmo se vrednosti življenja, saj nam je podarjeno za kratek čas. Bodimo ponosni na naravo, saj smo vendar del nje!
Zame proživljenjskost pomeni tudi odgovornost. Za svoja dejanja in splošno vedenje. Vsa dejanja. Resnica ni prijetna, pa vendar vodi k lepši prihodnosti.
http://www.moonbattery.com/archives/holocaust_corpses.jpg
Proživljnjski bodimo, mar ni vendar življenje lepo?
0 komentarji:
Objavite komentar