Izrojene želje in dajanje zgleda

Prvo koncentracijsko taborišče in hkrati vadišče za bodoče komandante in stražarje ostalih koncentracijskih taborišč na področju okupirane Evrope med drugo svetovno vojno. Hkrati je to taborišče dobilo zloglasni sloves enega izmed najokrutnejših taborišč, kjer so preizkušali nove mučilne metode in izvajali medicinske poskuse na jetnikih. Prav v koncentracijskem taborišču Dachau so namreč izvajali tovrstne poskuse v največjem obsegu.

Mučilne tehnike so izumljali stražarji enot SS, bodisi po naročilu, bodisi v lastno sprevrženo zabavo. Najpogostejša oblika mučenja je bilo obešanje jetnikov na kavelj, z rokami zvezanimi na hrbtu. Iznašli so celo tepežnega kozla, leseno pripravo za bičanje s palico ali bikovko. Takšen tepež je prišel v poštev pri vsakem najmanjšem prekršku in je pogosto pomenil smrt. Rane, ki so namreč nastali pri tem, se zaradi pomanjkanja hrane in osnovne higiene niso mogle celiti in so se pogosto zagnojile. Velikokrat so jetnika kaznovali tudi z večurnim stanjem na prostem, brez čevljev in v vsakem vremenu. Takšna kazen je bila včasih tudi kolektivna, kaznovan je bil celoten blok. Jetnike so zapirali tudi v tako imenovane pasje celice (Hundezelle). V tem tesnem prostoru so bili jetniki deležni hrane le, če so si jo izprosili z laježem. Prav tako, kot v Auschwitzu pa so imeli tudi stoječe celice (Stehbunker), ker je bilo prostora zgolj za stojo.

Veliko o naravi paznikov povedo tudi njihov način zabave. Tako so na primer jetniku ukazali naj beži in nato streljali nanj, kot na žival. Če je kdo pobegnil in so ga ujeli, je moral nositi napis „Ich bin wieder da“, zopet sem tu, kmalu pa so ga umorili.

http://www.scrapbookpages.com/Natzweiler/Photos/WhippingBlock.jpg

V medicinskem oddelku se je urilo več mladih študentov medicine ali pa so na jetniki preizkušali nove metode zdravljenja, človeške vzdržljivosti in zobozdravstvenih tehnik. Laboratoriji so bili opremljeni z najsodobnejšo opremo. Taboriščna bolnica je tako imela infekcijski, interni, ženski, kirurški, otorinolaringološki, TBC in patološki oddelek.

http://shamash.org/holocaust/photos/images/MedExp02.jpg

Poskuse so pogosto izvajali na zdravih jetnikih, ki so jih namerno okužili s kako boleznijo in ga nato „zdravili“. Večina poskusnih zajčkov je umrla že med posegom ali pa zaradi posledic. Slavni so poskusi s stisnjenim zrakom in mrzlo ter slano vodo. Tako so preizkušali, koliko možnosti za preživetje imajo nemški vojaki na fronti.

http://content.answers.com/main/content/wp/en/4/4c/Dachau_cold_water_immersion.jpg

Zakaj pišem vse to? Da bi ponazorila, v kako velikem obsegu se lahko izrodijo naše želje in ideološka prepričanja. Medicinski delavci so imeli priložnost eksperimentiranja na živih ljudeh, lahko so izumljali nove posege, pridobivali izkušanje. In za to niso bili kaznovani, pač pa spodbujani. Imeli so željo in priložnost, v hipu so pozabili na svojo prisego in zdravniško etiko, na svoja moralna načela in zadržke, pozabili so na sočutje in dobroto v sebi. Izpolnjeni so bili vsi pogoji, da je človek postal okrutno in sadistično bitje brez kančka slabe vesti.

http://www.scrapbookpages.com/DachauMemorial/Museum06.jpg

Razmislimo, kako se to dogaja dandanes. Navezujem se na svoj prejšnji prispevek O spoštovanju. Otroci se spravijo na vrstnika, ga zbadajo, trpinčijo in ponižujejo, ostali otroci pa ga pri tem podpirajo in ga spodbujajo. Ker žrtev molči, mali rabelj ni kaznovan in tako njegovo početje dobi popolnoma drugačen prizvok – saj ne počnem nič narobe. Podobno je pri odraslih, podobno pri trpinčenju živali.

http://sitemaker.umich.edu/356.dolan/files/13275045_afd171f3f0.jpg

Kakšen model torej predstavlja otroku starš, ki vsak dan poudarja, da so črnci, Srbi, Bosanci, slepi, gluhi, debeli, invalidi... manj vredni in je v redu, če jih tako tudi obravnavamo? Kakšen zgled je otroku oče, ki pretepa mamo? Kako se potemtakem še lahko čudimo nasilju in vojnam, trpinčenju in žaljenju?